|
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
Zoya
Pridružen/-a: 13.09. 2011, 09:42 Prispevkov: 380
|
Objavljeno: 13 Sep 2011 10:25 Naslov sporočila: podenkica Zoya in greyhound Koogy |
|
|
Naj se predstavim.....sem pasme Podenco ibicenco, Ibiški pes, seveda.....lahko tudi Ibiški hrt..ime mi je Zoya, žal moram reči, da na nobeno od teh poimenovanj ne slišim najbolje, kljub velikima pokončnima ušesoma, ki sta tako značilna za mojo pasmo. Me pa naredita zanimivo in vsaj tako služita svojemu namenu.
Kar nekaj časa sem preživela v zavetišču v Španiji, ker se ljudem nisem zdela dovolj lepa, zanimiva, tistim, ki so iskali hrta tega v meni niso našli, ostalim pa sem se zdela preveč "hrtja". Saj ni bilo slabo v zavetišču, imela sem stalno hrano, nihče me ni pretepal, nisem stradala, kot prej, pa vendar......sanjarila sem o tem, da bi prišla v topel dom, kjer bi me imeli radi, skrbeli zame, kjer bi zaživela novo življenje.
In potem se je zame odločila ONA.....rahlo se je poigravala z mislijo, da bi si nabavila kakšnega psička.....nič določenega še ni imela v glavi, ko ji je znanec pokazal mojo sliko, ki je bila objavljena na vaši strani......uh....če samo pomislim kakšno ubogo ščene sem bila na tisti fotki.....okoli mene so plesale snežinke, jaz pa sem imela okoli vratu ovit nekakšen šal, gledala sem v objektiv fotoaparata in se spraševala kaj želijo od mene ti ljudje, ki me slikajo. Mogoče nasmešek? Ni šlo.....preveč sem bila žalostna, ker so vsi moji pasji prijatelji odhajali v nove domove, le jaz sem vedno znova ostala tam. ....torej ona vidi mojo fotko.....pogleda......se rahlo nasmehne ( ok, smešna sem ji bila, ampak tega ji že zdavnaj ne zamerim več ), pogleda še enkrat, prebere podatke, ki so ji bili na voljo o meni in se odloči, da bo še premislila. Pokazala je mojo fotografijo prijateljem, nihče ni bil najbolj navdušen nad menoj, zdela sem se jim čudna, nič kaj preveč lepa, predlagali so ji, naj se vendar raje odloči za kakšnega drugega hrta. Ampak... ves čas.....nisem ji šla iz glave.....poklicala je Nino in me rezervirala.....za en teden in v tem času se je nameravala odločiti. In se je.....prej kot v enem tednu. Njena bom....ja.....ljubezen na prvi pogled še vedno obstaja.
Potovanje je bilo zame zelo stresno.....ne vem, če sem omenila.....saj ne, da sem boječe bitje, kje pa, ampak včasih me kakšna stvar spravi iz tira, me preseneti in potem izgleda kot, da se bojim:). Ja, seveda so jo klicali že iz Italije in ji pojasnili, da sem precej pod stresom, da se bojim ( pa zakaj v zvezi z menoj tako radi uporabljajo to besedo ?! )...... ob prevzemu v Tivoliju sploh nisem želela iz Nininega avtomobila, no ja.....potem so me dvignili, položili na tla in.....tako sem prišla k njej.
Menda se je malce bala, da ne bom želela iti po stopnicah, da se jih bom ustrašila ( a jaz? ), pa ni bilo nobenega problema, le čudno se mi je zdelo kje so vsi ostali ljudje in zakaj so skriti, če pa vendar slišim njihove glasove ( a vi se ne bi ustrašili? ), no, potem sem ugotovila, da sta to radio in tv. Vlegla sem se na blazino, ki je bila tam zame in zaspala.....in spala.....in še bi spala, če me ne bi naslednje jutro prebudila, mi nadela povodec in me želela odpeljati ven. Seveda nisem želela iti.....ej, bila sem na toplem, dobila sem za jesti, okoli mene je bil mir.....ne greeeeem.....hm....mislila sem, da mi bo uspelo ležati dalje, če se ne bom in ne bom hotela dvigniti iz blazine. Pa ni šlo skozi.....ona me je dvignila, me postavila pokonci in čakala, da bom naredila par korakov.....in še par.....uh....zdaj me je bilo pa resnično strah.....kam me pelje?.....bom prišla nazaj sem?.....ampak sem ji ustregla in poklapano šla za njo.....ven....na travo.....večkrat je omenjala besedo Zoya.....predvidevala sem, da nekaj pomeni.....no, v bistvu, ko sem bila ravno na travniku sem pa še malo prevohljala okoli, se polulala, zaradi česar je bila ona zelo vesela in potem sem jo počasi, počasi usmerjala nazaj proti vhodnim vratom. In domov. Ohhh.....nazaj na svoji blazini.....še sem tu. In sem spet spala. Do večera. In potem se je ponovilo enako kot zjutraj in.....spet sem prišla nazaj domov. Jupi. Vračam se v stanovanje, kjer diši po meni, mogoče pa vendar....
Ja.....ostala bom.....naenkrat sem to trdno vedela......vedno sva se vračali nazaj s sprehoda, začela sem uživati, ko sem šla ven, ni mi bilo več dovolj 20 minut, podaljšala sem na pol ure, potem eno uro. Le ta presneti povodec me je vedno motil, želela sem biti izpuščena, da bi se nadivjala, pošteno raziskala okolico. Želela sem kopati luknje, kot pri njenemu prijatelju, ko sva bili na obisku in so me spustili v ograjen del vrta, pa me potem spet hitro tudi odpeljali iz njega.....in tudi ona je to opazila, zato me je najprej odpeljala v pasjo šolo, da me naučijo osnovnih stvari, ki jih mora znati vsak pes. Seveda je ona že vnaprej vedela, da šolanje ne bo enostavno, ker pač nisem podkupljiva in redko vzamem kakšen priboljšek, pa še vaditelj je bil moški, seveda z veliko izkušnjami, ampak ni pa še učil mene, kajne? Jaz seveda že prvi dan nisem pokazala navdušenja nad šolo, niti nad vaditeljem.....nisem dovolila, da se mi približa, seveda sem malce sodelovala njej na ljubo, ampak, ko je prišel mimo še kdo drug in nas opazoval, me je to zelo motilo, saj nisem vedela, s kakšnim namenom tisti človek tam stoji, mi hoče kaj narediti, me bo kam odpeljal?....no in gotovo je jasno, da se pod takšnimi pogoji nisem mogla ničesar naučiti. Parkrat sva še šli in potem je vaditelj predlagal, da bi mogoče prišli kdaj kasneje ( v prevodu: samo ne več nazaj k meni ) in tako se je končalo moje šolanje. Pa saj jaz se sama hitro učim....recimo hitro sem ugotovila, da je sedežna boljša za ležanje od moje blazine na tleh in od takrat ležim na njej. Potem sem opazila, da se vedno zapirajo pred menoj vrata sobe, kjer je notri postelja in, ko je ona odšla v službo, sem pritisnila kljuko dol, ležala na postelji, čez čas pa sem odšla iz sobe in vrata tudi zaprla za seboj. Seveda ONA ne bi smela opaziti, da hodim na popoldansko spanje v spalnico, pa kaj, ko sem vedno pozabila postlati posteljo za seboj in je po tem ugotovila. Ko je začela ob svojem odhodu zaklepati spalnico, je bilo mojega veselja konec in sem se morala zadovoljiti spet s sedežno. Lahko pa povem, da sem si vsaj tam priborila boljši del......vsaj po njenem negodovanju sodeč, ker je morala tv gledati postrani, jaz bi ga sicer lahko naravnost, samo me res ni nikdar nič zanimalo kaj se vrti na tv.
No.....vmes sem bila potem še na hrtjem pikniku, mnogi od vas se me verjetno spomnite kot tiste psičke, ki ji je najbolj pasalo biti stisnjena v kot, ali skoraj pod ograjo ( ne, nisem se bala ), saj imam grozno rada vse pse in se rada igram z njimi, samo bilo je malce preveč ljudi, pa tudi hrtkov in sem se odločila, da bom raje samo opazovala in upala, da gremo čim prej domov.
Pred parimi meseci se je ona odločila, da se preselimo.....v naravo.....v hiško, kjer je ograjen vrt, kjer so blizu travniki, gozd, kjer uživava obe.. in jaz in ona. Takoj, ko sva prispeli sem se ji nekako izmuznila iz povodca in stekla stran.....čez travnke, v gozd.....oh, presrečna sem bila....koliko novega....lahko tečem, tečem.....klicala me je.....nekje iz daljave sem slišala glas, ampak......oh, potok......pa spet gozd......
Nekje čez pol ure me je prešinilo....čakaj, kje pa je ona?.....Šla sem jo iskati.....sedela je ob robu gozda, kot kupček nesreče, vsa zaskrbljena......kako so se ji zasvetile oči, ko me je zagledala......ja kaj je pa mislila....a da me ne bo nazaj, buča
In potem sva hodili na dolge sprehode......vsak dan.....jaz seveda na povodcu, ker še vedno ne obvladam odpoklica, v bistvu ga obvladam, samo kaj, ko je toliko drugih stvari, ki jih moram prevohati, pregledati.....
Začela sem se navajati na ljudi, ki so prišli na obisk, na sosede, ki so šli mimo hiše.....seveda grozno lajam na vsakega, pa ne zaradi strahu, ampak zato, ker varujem hišo, ko pride človek bližje pa tako ugotovim, da bo potem hišo varovala ona in zato ker nočem motiti, se hitro umaknem v kopalnico in tam počakam, da obiskovalci gredo, potem jim pa še zalajam v slovo in sem zadovoljna.
Lepo se razumeva.....no....včasih me želi preveč cartati in, ker nisem takšen tip, se vstanem, malo odidem na vrt in počakam, da jo napad mine....potem se vrnem. Saj kadar se želim cartati ji to tudi pokažem....dovolim ji, da me čoha po trebuščku, pa zjutraj, ja.....takrat mi paše par minut raztegovanja in tu mi pomaga ona.
Sem zelo radovedna psička, želim si enkrat iti v Dalmacijo, da vidim, kakšni so osli, ki živijo tam, saj mi večkrat reče, da sem trmasta bolj, kot Dalmatinski osliček. No.....to je takrat, kadar se s prvimi tačkami oprem na površino tal in se nočem premakniti niti za ped.
Sicer pa zadnje čase poslušam vedno več pohval.....ona je navdušena nad menoj......ima me spuščeno, v večini imava odprta vrata ograje, pa se bolj kot ne zadržujem znotraj in ne grem sama naokoli, če mi zažvižga ( tako sva navajeni že od začetka ) pritečem do nje.....oz. mimo nje, ker moram hoditi pred njo, ok, ok, včasih se zgodi, da žvižga ne slišim, ker imam druga nujna opravila, ampak to se zgodi redko. Začenjam tudi razumeti kaj pomeni sedi, stoj......te ukaze nekako uporablja že leto in pol, samo ej.....jaz sem prišla iz Španije, nisem se mogla kar čez noč naućiti govoriti slovensko:). Kot je rekla lastnica od Sie, edine predstavnice resastega podenca poleg mene ( ja, me je že prišla obiskati, samo saj veste......kopalnica )......mi v bistvu akumuliramo vse, kar se nam reče, kar nekaj časa to traja in potem enega lepega dne.....lastniki ugotovijo, da stvar obvladamo, da smo bolj ubogljivi in so vzhičeni nad nami, čeprav......saj pa je jasno, da smo enkratni, kajne?
Predstavitev bi lahko trajala v nedogled, ampak.....kaj več v živo na kakšnem hrtjem piknik.
Upam, da čim več mojih pasjih prijateljev najde topel dom, da ljudje ne bodo gledali ob izbiri le na njihov videz, kajti ob skrbni negi in ljubezni se vsak prelevi v najlepšega in najboljšega psa. Ki lastniku vrne vsaj toliko, kot da on njemu.
tu se igram z mojo prijateljico Divo
uh....to pa se zgodi, če nje ni v bližini, takrat "nafehtam" tudi sladoled
pozdravček vsem hrtkom in njihovim lastnikom
Nazadnje urejal/a Zoya 15 Okt 2012 11:49; skupaj popravljeno 2 krat |
|
Nazaj na vrh |
|
|
UnaClara
Pridružen/-a: 28.02. 2011, 21:23 Prispevkov: 495 Kraj: Kranj
|
Objavljeno: 13 Sep 2011 10:35 Naslov sporočila: |
|
|
Kako simpatično napisano o simpatični Zoyi Se mi je kar nasmešek prikazal...no ja ustnice lezle v nasmeh in niso htele nazaj..Res fajn napisano..
Dobrodošli na forumu;
Tudi naša Una laja na ljudi in pse...ko se ji kdo pribliza malo gode, potem se pa skrije za noge. In ko oseba oddide spet zalaja in renči..Kot da ji ni prav
Ne moreš da ti ne zlezejo pod kožo
Uživajte! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Zoya
Pridružen/-a: 13.09. 2011, 09:42 Prispevkov: 380
|
Objavljeno: 13 Sep 2011 11:10 Naslov sporočila: |
|
|
hvala Clara.....ja, imaš prav.....zlezejo.....čisto, čisto pod kožo.
lep dan tudi vama z Uno |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Carys
Pridružen/-a: 07.09. 2009, 18:07 Prispevkov: 242 Kraj: Kranj
|
Objavljeno: 13 Sep 2011 14:28 Naslov sporočila: |
|
|
Kakšna fajn predstavitev! Faca tale vaša Zoya |
|
Nazaj na vrh |
|
|
barb
Pridružen/-a: 22.07. 2009, 11:58 Prispevkov: 397 Kraj: Glen Žirovnica Da
|
Objavljeno: 13 Sep 2011 20:50 Naslov sporočila: |
|
|
Kako ima simpatična ušeska tale Zoya. _________________ “The greatness of a nation and its moral progress can be judged by the ways its animals are treated” – Mahatma Gandhi |
|
Nazaj na vrh |
|
|
DeeDee
Pridružen/-a: 27.11. 2009, 13:59 Prispevkov: 172
|
Objavljeno: 14 Sep 2011 07:11 Naslov sporočila: |
|
|
Zoyči! Prav vesela sem, da si jo predstavila. Jaz sem šla takrat zraven v Italijo in se še dobro spomnim, kako ni hotela iz prtljažnika Zelo, zelo simpatična psička. Krasno, da je tako lepo napredovala. Se vidi, da ji je lepo. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
ayani
Pridružen/-a: 09.05. 2010, 10:54 Prispevkov: 591 Kraj: DOMŽALE
|
Objavljeno: 14 Sep 2011 15:24 Naslov sporočila: |
|
|
Vse kar je napisano se strinjam, edino v tem da si bila ti Zoya nezanimiva se ne morem načuditi...čudovita si bila, zdaj pa si še lepša in hvala hrtjim angelčkom, ki so te čuvali in pripeljali v tja, kjer si ljubljena in zaželjena. Uživajte! _________________ Potujemo po vsem svetu, da bi našli lepoto.
Vendar jo moramo nositi v sebi ali pa je ne bomo nikoli našli! (anonymus)
<3 love and be loved!<3 |
|
Nazaj na vrh |
|
|
nuska Administrator foruma
Pridružen/-a: 06.12. 2008, 21:29 Prispevkov: 3433
|
Objavljeno: 15 Sep 2011 14:17 Naslov sporočila: |
|
|
Čudovita zgodba še bolj čudovite psičke. _________________ Slovensko društvo za pomoč hrtom
http://www.pomoc-hrtom.si/ |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Zoya
Pridružen/-a: 13.09. 2011, 09:42 Prispevkov: 380
|
Objavljeno: 23 Sep 2011 14:30 Naslov sporočila: |
|
|
Danes je prvi jesenski dan....ravno sem se vrnila s potepanja po bližnjih travnikih...no....če uporabim pravilno slovnico bi morala reči, da sva se vrnila....gotovo že veste, da imam novega prijatelja, Koogy-ja.....no....pa ga malo uvajam....z menoj gre na sprehod, ko lajam se mi pridruži, ker v dvoje je vse lepše, a ne , skupaj lenariva na sedežni, moram reči, da je Koogy prava carta, deli mi poljubčke, čeprav je večji od mene se prav nežno igra z menoj, navdušena sem nad njim.....no.....edino ko tečeva po travnikih....hm....moram priznati....hitrejši je od mene....pa dobro....sem ugotovila, da nekaj pridobim, če tečem po notranjih krogih in tako se podiva in podiva, da se kar kadi za nama.
Nazadnje urejal/a Zoya 15 Okt 2012 11:55; skupaj popravljeno 1 krat |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Zoya
Pridružen/-a: 13.09. 2011, 09:42 Prispevkov: 380
|
Objavljeno: 23 Sep 2011 14:40 Naslov sporočila: |
|
|
ja Koogy....pravilno sva se razporedila.....ti čuvaj z one strani, jaz bom pa s druge....
daj....počakaj še malo....ti rečem, da sem nekaj slišala
no...kaj vidiš.....kdo je prišel?
samo kar je res, je res......ko se Koogy razkomoti, se res razkomoti....
Nazadnje urejal/a Zoya 15 Okt 2012 12:15; skupaj popravljeno 1 krat |
|
Nazaj na vrh |
|
|
juja Gost
|
Objavljeno: 23 Sep 2011 15:43 Naslov sporočila: |
|
|
Uau! Kako sta lep par! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
ayani
Pridružen/-a: 09.05. 2010, 10:54 Prispevkov: 591 Kraj: DOMŽALE
|
Objavljeno: 23 Sep 2011 16:11 Naslov sporočila: |
|
|
Hahahaha...saj sem vedla, da mu je pr vas tako "hudo", da že od prvega dne na vso moč uživa in se zahvaljuje Blažki, ki ga je "vzela na počitnice"!!!!
Koogy je res krasen kuža s čudovitim karakterjem in pozitivnim pristopom. Vse kar potrebuje je malo pasje družbe in ljubeč dom. Garantirano bo vso ljubezen dvojno vračal nazaj! _________________ Potujemo po vsem svetu, da bi našli lepoto.
Vendar jo moramo nositi v sebi ali pa je ne bomo nikoli našli! (anonymus)
<3 love and be loved!<3 |
|
Nazaj na vrh |
|
|
UnaClara
Pridružen/-a: 28.02. 2011, 21:23 Prispevkov: 495 Kraj: Kranj
|
Objavljeno: 23 Sep 2011 16:15 Naslov sporočila: |
|
|
Kako lepo..: ..
.Morda bo pa kar pri Zoyi ostal..(po opisu in slikah sodeča)..Jih je lepo gledat pri igri in vsem tistem norenju(vsaj mene stisne), ko skačejo povsod..Una se danes kar vrgla (se htela skrit oz. ubežat Clari) v reko...in to še za racami..in potem še večje veselje, norenje do obležanja v travi
Veliko prijetnih trenutkov! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Zoya
Pridružen/-a: 13.09. 2011, 09:42 Prispevkov: 380
|
Objavljeno: 25 Okt 2011 20:05 Naslov sporočila: |
|
|
Danes sem mu odstopila del svoje večerje.....sicer vedno, ko svojo prav na hitro poje, potrpežljivo stoji zraven mene in me gleda med jedjo, pa se navadno ne pustim motiti....ampak danes....no....naj začnem od začetka....zadnje dni se nekam čudno počutim, bolj umirjena sem, ne lajam več toliko na vse strani, všeč mi je, če se mi pridruži na mojih potepanjih po bližnjih travnikih, hm....v bistvu ga vedno pripravim do tega, da divja z menoj, četudi vidim, da se mu ne da najbolj, on veliko raje počiva....pa pridem po njega prvič, pa drugič....in na koncu popusti in se zažene za menoj.
In potem je ona rekla.....:"Lej ju....zaljubljenca!"
Ja....zaljubljena sem!
Koogy.
Evo....tukaj sem ga sicer komaj pripravila do tega, da pozira, ampak....poglejte ga, le katera bi se lahko uprla takšnemu lepotcu.
Dnevi sedaj potekajo drugače....sploh med vikendom, ko smo vsi skupaj doma uživamo na veliko.....zjutraj s Koogy-jem na hitro pojeva in potem takoj zateživa in hočeva iti ven.....dobro namreč veva, da naju že prav nestrpno čaka najin novi prijatelj Roni
potem naredimo načrt, kaj bomo počeli....še vedno se namreč nismo mogli dogovoriti oz. ugotoviti kateri od nas je pastirski pes, ki naj bi mogoče pomagal čuvati te ovce
midva z Ronijem sicer prepričujeva Koogy-ja, da je to gotovo on, saj je med ovcami ena na las podobna njemu
pa se ne pusti prepričati in raje divja okoli z nama. Mogoče pa ima prav in tudi on ni pastirski pes.
Ko prideva domov sva grozno žejna.....jaz sem seveda dama in grem piti v hišo iz moje sklede, Koogy pa ravno ne komplicira
Potem počivava na travi pred hišo.....jaz bi seveda še divjala, saj sem še polna energije in prav nič utrujena, drugače pa je s Koogy-jem, ki je že pošteno utrujen in vem, da si mora malo spočiti, pa mu dam mir.....vsak dobiva svoj uhelj
in uživava v žvečenju.....no....seveda dokler Koogy ne poje svojega in potem že vem kaj bo sledilo....ves čas me bo gledal in željno upal, da mu bom odstopila svoj uhelj....kar se na njegovo žalost ne zgodi, kajti eno je odstopiti mu del briketov, čisto nekaj drugega pa je, ko se govori o prekajenem uhlju.
Sicer se potem malo užali in odide stran od mene, malce kuhati mulo....samo....se kmalu potolaži in pride nazaj, ali pa jaz k njemu ( seveda, ko prežvečim svoj uhelj )
Čez nekaj časa vsa vesela ugotoviva, da se ona začne oblačiti, obuvati, vzame najina povodca in to pomeni.....jupi....verjetno gremo na izlet z avtom....zadnje časa oba noro uživava v vožnji, tudi meni ni več slabo, ne bruham več in kakor se le da, gledava ven skozi okno
Šele zvečer se malo umiriva, ko pojeva se uleževa vsak na svoj konec sedežne
in razmišljava, kaj bova počela naslednji dan.
No....tale Koogy je prav nek čuden "cyber" pes in bi rad še malo brskal po internetu
potem pa ona določi, da je čas, da vsi skupaj zaspimo.....ugasne tv, pc in vse luči....nama zaželi lahko noč.....stisneva se skupaj in sladko zaspiva.
Ja....življenje je lepo!
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
UnaClara
Pridružen/-a: 28.02. 2011, 21:23 Prispevkov: 495 Kraj: Kranj
|
Objavljeno: 25 Okt 2011 20:11 Naslov sporočila: |
|
|
Luštna slikovna "pripoved" Potem imate dva zaljubljenca v hiši |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
Powered by phpBB © 2001, 2005 phpBB Group Blob theme by Edward
|