Objavljeno: 15 Dec 2008 17:42 Naslov sporočila: GREYHOUDICA JOY, greysterka Ellie in zmešanka PIA
Pozdravljeni še v mojem imenu. Sem Silverdale Joy. Moja družina me klice Joy ali Joyka. Danes, 15. decembra 2008 mineva eno leto od kar sem kruti tekmovalni svet na Irskem, zamenjala za kavč v dnevni sobi in crkljanje v postelji. Začetek zame po prihodu v Slovenijo ni bil lahek. Težki treningi in življenje brez roke za božanje so pustili posledice. Jokala sem in se borila za pozornost, muc nisem marala, saj so zame predstavljale plen. Zamenjala sem tri družine. Pri Nini, Damjanu in Žanu sem bila v začasnem skrbništvu. Dokler nismo vsi skupaj spoznali, da nam je dano, da zaživimo drug z drugim. Tako sem ostala. Moji družini, ki se trudila in mi omogočila socializacijo sem hvaležna in povem vam ni lepšega kot takrat, ko lahko položim glavo v njihovo naročje. Vem, da so verjeli vame, takrat, ko so me drugi obtoževali, da sem zlobna, da je zadnji čas, da se moje življenje konča z evtanazijo.
Zadnja dva meseca sta bila še ena izmed prelomnic v našem odnosu. Ko sem hudo zbolela sem spoznala, da me ne bodo nikdar zapustili. Niti za trenutek niso odšli od mene. Ko sem si pred desetimi dnevi grdo razparala kožušček pri rebrih je Nina z mano bedela celo noč in me tolažila, ko sem jokala. Ta dva dogodka sta bili zame dokončen dokaz, da nisem sama. Vame se je naselil mir, saj vem, da je to moj dom kjer me imajo radi. Zdaj se ne skrivam več pred obiski, saj vem, da so to naši prijatelji, ki niso prišli, da bi me odpeljali.
Letošnje leto bo za Božič pri nas poseben praznik. Poleg boksarke Ule, španske hrtice Nuske in mene bo pri nas ostal tudi moj prijatelj Kal. Pravijo, da ga bo prinesel Božiček. Tako mi res ne bo dolgčas.
_________________ Slovensko društvo za pomoč hrtom
Nazadnje urejal/a nuska 04 Okt 2011 20:04; skupaj popravljeno 2 krat
Pridružen/-a: 26.12. 2008, 11:57 Prispevkov: 122 Kraj: Maribor
Objavljeno: 04 Jan 2009 20:45 Naslov sporočila:
Joj Žepičevi, kako ste luštni - lepo vas je videti kako uživate.
Joy, so mi namignili, da bi ti bila ta prava družba za Chefyja, da sta oba taka navihanca, polna energije in oba za "akcijo". Mislim, da bi oba skupaj tako globoko in neumorno kopala luknje, da bi prišla do vrelca črnega zlata .
Pridružen/-a: 09.12. 2008, 20:45 Prispevkov: 1272 Kraj: Ljubljana
Objavljeno: 05 Jan 2009 07:41 Naslov sporočila:
Nina,
mi bi Joyko povabili na počitnice, ko bomo preurejali vrt
Sicer pa se mi zdi, da je Joy najbrž na zadnji sliki najbolj nedolžen in priden hrtek pod soncem - imam prav _________________ SLOVENSKO DRUŠTVO ZA POMOČ HRTOM
Tale pogled je namenjen meni, ki Joy učim, da naj koplje na zgornjem delu vrta. V glavo sem si ubila, da bi bila spodnji del namenjen moji ljubezni grmičkom in zeliščem. Za enkrat znaguje Joy. Še predem njeno luknjo do konca zakopljem nastane nova, še večja.
V glavnem sem pogorela, na celi črti. Čista resnica je, da so gorice polne naravnih bogastev. Ko so ljudje gradili hiše so izkopani premog prodajali in s odplačali parcele. Jaz sem sicer mislila, da premog leži globje, ampak Joy se je že prikopala do njega. Sicer pa Joy posodimo za urejanje vrta, njenje luknje so ravno pravšnje za sajanje dreves.
Chefijevi mi bomo zelo veseli vašega obiska v Lendavi, če ne prej pa spomladi vsem obljubljamo piknik in divjanje po goricah. _________________ Slovensko društvo za pomoč hrtom
Pridružen/-a: 26.12. 2008, 11:57 Prispevkov: 122 Kraj: Maribor
Objavljeno: 05 Jan 2009 17:07 Naslov sporočila:
Nina, ne žaluj za okrasnim grmičevjem in zelišči. Čim hitreje se človek sprijazni, toliko boljše. Tudi jaz sem letos okoli terase nasadila okrasne trajnice in za njih zapravila cel regres. Trajnic ......, no trajnic skoraj ni več. Sicer pa sedaj pozimi tako klavrno izgledajo, da sem samo eno minuto žalovala, nato pa priznala, da verjetno nimam pojma kje in kako naj bi bilo, htri to pač bolje obvladajo. Ja, res so vrtnari. Mirno jim prepustite delo, mogoče boste presenečeni. Luknje so pač veliko bolj zanimive, kot pa neka urejena zelenica
To, da pri nas ne bo raslo nič manjšega grmičastega, že vem. Ravno danes sem razmišljala, da se ne grem več. Zdaj tudi jaz razumem jezo mojega očeta pred 18 leti, ko smo na vrtu nove hiše ostali brez vseh grmičkov, borovnic, očetovih ljubih marjetic... Moja boksarka je bila pravi krt. Ampak, ko smo jo učili, da ne sme riti po vrtu je zrila, v hišo prišla z umazanim gobcem in tacami, ko smo se delali hude je užaljena odšla ven iz z gobcoom luknjo zakrila. Koliko sme se presmejali na njen račun.
Hm, bograč - mislim, da bi šlo. Zdaj vsaj vem, da je sestavljen iz treh vrst mesa. Jaz sem mislila, da gre bolj za obliko prebranca. _________________ Slovensko društvo za pomoč hrtom
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas Pojdi na stran 1, 2, 3 ... 14, 15, 16Naslednja
Stran 1 od 16
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
Registriraj se
Prijava
Začetek zame po prihodu v Slovenijo ni bil lahek. Težki treningi in življenje brez roke za božanje so pustili posledice. Jokala sem in se borila za pozornost, muc nisem marala, saj so zame predstavljale plen. Zamenjala sem tri družine. Pri Nini, Damjanu in Žanu sem bila v začasnem skrbništvu. Dokler nismo vsi skupaj spoznali, da nam je dano, da zaživimo drug z drugim. Tako sem ostala. Moji družini, ki se trudila in mi omogočila socializacijo sem hvaležna in povem vam ni lepšega kot takrat, ko lahko položim glavo v njihovo naročje. Vem, da so verjeli vame, takrat, ko so me drugi obtoževali, da sem zlobna, da je zadnji čas, da se moje življenje konča z evtanazijo.
Še predem njeno luknjo do konca zakopljem nastane nova, še večja.
